V okviru projekta XR za družbo: vizualne pripovedi med podobo, kulturo in doživljanjem smo v XR Labu v Tehnološkem parku v Ljubljani izvedli eno izmed ključnih aktivnosti projekta, prenos znanja, ki jo je vodil dr. Tomaž Simetinger, pedagoški mentor na projektu.
Srečanje je bilo namenjeno poglobljenemu razmisleku o razmerju med tehnologijo, pripovedjo in človekovo izkušnjo, pri čemer je predavanje odprlo vrsto vprašanj, ki neposredno zadevajo tudi sodobno razumevanje umetne inteligence.
Tehnologija kot prostor pripovedi
Dr. Simetinger je v predavanju izhajal iz zgodovinskih primerov tehnoloških inovacij (od elektrike, telegrafa in radia do televizije in računalnikov) ter pokazal, kako vsaka nova tehnologija ne prinaša le funkcionalnih sprememb, temveč tudi nove načine razumevanja sveta.
Posebej je izpostavil idejo t. i. “trojnega toka”:
- tehnološkega toka (energija, ki poganja naprave),
- informacijskega toka (vsebina, ki kroži skozi medije),
- ter toka zavesti (način, kako uporabnik to vse doživlja in interpretira).
Skozi zgodovino so se ob novih tehnologijah vedno znova pojavljale tudi različne interpretacije in verovanja. Od spiritualizma ob razvoju telegrafa do zgodb o komunikaciji z “drugim svetom” preko radia ali televizije.
Umetna inteligenca in sodobne predstave
V drugem delu predavanja se je fokus premaknil na umetno inteligenco in sodobne načine, kako jo razumemo.
Ugotovili smo, da AI danes pogosto ni razumljena zgolj kot orodje, temveč kot nekaj, kar:
- ima lastno “delovanje” ali celo avtonomijo,
- se približuje človeškemu načinu odzivanja,
- in v določenih primerih sproža zelo osebne ali čustvene interpretacije.
Dr. Simetinger je opozoril, da se okoli umetne inteligence že oblikujejo nove “folklorne” vsebine, zgodbe, strahovi, teorije zarot in pričakovanja, ki razkrivajo, kako ljudje tehnologijo umeščamo v svoj vsakdan.
Ob tem se odpira tudi širše vprašanje:
👉 ali tehnologija še vedno služi človeku ali pa postaja okvir, skozi katerega človek razume samega sebe?
Predavanju je sledila živahna in poglobljena diskusija, v kateri so sodelovali študenti in mentorji projekta. Razprava se je razvila v več smeri, od vprašanja odnosa med človekom in umetno inteligenco do razmisleka o zavesti in tem, kaj sploh pomeni “razumevanje”. Udeleženci so delili tudi konkretne izkušnje vsakodnevne uporabe AI ter razmišljali o možnih nadaljnjih usmeritvah projekta. Diskusija je jasno pokazala, da umetna inteligenca ni zgolj tehnološko vprašanje, temveč kompleksen kulturni, družbeni in osebni fenomen.
Nadaljnji koraki projekta
Srečanje je predstavljalo pomembno vsebinsko izhodišče za nadaljnje delo na projektu. Na podlagi predavanja in diskusije smo začrtali naslednje korake raziskovanja in ustvarjalnega dela, ki jih bomo v kratkem tudi podrobneje predstavili. Aktivnost prenosa znanja je ponovno pokazala, da je razumevanje sodobnih tehnologij, še posebej umetne inteligence, nujno povezano z razumevanjem človeka, njegovega doživljanja in načinov, kako si svet pripovedujemo.
Projekt XR za družbo tako ostaja prostor, kjer se tehnologija ne obravnava zgolj kot orodje, temveč kot del širšega kulturnega in družbenega konteksta.
