Nova raziskava razkriva presenetljive odgovore!
Tehnologije, kot so umetna inteligenca (AI), generativna umetna inteligenca (GAI) in razširjene resničnosti (XR), postajajo vse bolj prisotne v ustvarjalnih industrijah. A kako se z njimi zares soočajo tisti, ki jih uporabljajo? Ali jih razumejo, jim zaupajo, se jih bojijo – ali jih sprejemajo kot naraven del svoje ustvarjalne prakse?
V okviru projekta Revolucija v produkciji: AI in XR za novo dobo vizualne produkcije smo izvedli pilotno raziskavo med posamezniki, ki delujejo na področju fotografije in videoprodukcije, ter raziskali njihovo znanje, uporabo, stališča in izobraževalne potrebe glede teh naprednih tehnologij.
Projekt delno sofinancira Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
📊 Rezultati so presenetljivi in včasih celo protislovni:
🔹 Večina sodelujočih že uporablja orodja umetne inteligence, a hkrati priznava, da svojega znanja o teh tehnologijah ne ocenjuje visoko. Govorimo o t. i. paradoksu nevedne uporabe – tehnologija je v uporabi, a brez refleksije ali globljega razumevanja.
🔹 Znanje si večinoma pridobivajo po neformalnih kanalih, kot so YouTube, spletne platforme in samostojno eksperimentiranje. Formalno izobraževanje (srednješolsko ali visokošolsko) pri tem večinoma ne igra pomembne vloge, kar kaže na izrazit zaostanek izobraževalnih struktur.
🔹 Anketiranci so izrazili največje zanimanje za teme, povezane z etiko, avtorskimi pravicami in odgovorno uporabo generativne umetne inteligence. To kaže, da jih ne zanimajo zgolj tehnične veščine, temveč tudi širši družbeni in pravni okvir sodobne tehnologije.
🔹 Kljub pomislekom pa večina sodelujočih ne doživlja umetne inteligence kot grožnje – temveč kot priložnost, ki je močno odvisna od načina rabe in kakovosti znanja. Tehnologijo razumejo kot sopotnika, ne kot nadomestilo.
🎯 Zakaj je to pomembno?
Ker se nahajamo na prelomnici, ko bo prihodnost ustvarjalnih poklicev – tako v umetnosti kot v komercialnih produkcijah – močno odvisna od razumevanja tehnologije, ki jo uporabljamo. Raziskava nas poziva k razmisleku: ali znamo to prihodnost sooblikovati, ali pa jo bomo zgolj pasivno sprejemali?
🔗 Celotno analizo z vsemi rezultati, interpretacijami in sklepno diskusijo si lahko preberete v strokovnem članku: 🔗