Galerija eMCe plac Velenje
Odprtje: 13. 12. 2019, ob 19. uri
13. 12. 2019 – 12. 1. 2020
Portret ni enostavna stvar. Po eni strani nakazuje, da je sposoben povzeti nekatere značilnosti portretiranca, po drugi pa te obete izpolnjuje na skrajno formalen način, neprizadeto, hladno, skladno z družbeno sprejetimi paradigmami in modnimi smernicami. Problem portreta je toliko večji za samega portretiranca. Postavi se mu nasproti kot njegova zrcalna podoba, ki jo je sprejel kot predstavo o svoji celovitosti, o enem, ki kljubuje mnoštvu sveta. Obenem pa je portret dvojno zrcaljena podoba — obrnjen je nazaj tako, da se portretiranec vidi na način, kot ga vidi nekdo drug, vidi se s točke nekoga drugega, kar je, priznajmo, precej čuden pogled. Zato ni čudno, da se portretiranec v zanosu, da bi ukrotil tesnobo dvojne perspektive bodisi odpove eni od točk (tej, na svoji strani, ali oni, na strani drugega) bodisi zavzame obe in naredi avtoportret. Slednje mu omogoči, da vzame vajeti v svoje roke, kar se praviloma izkaže za katastrofalno odločitev. Tokrat je še odgovoren tako za to, da si podoba in referent v nečem ustrezata, kot za to, da si ne. Zakon enakosti, ki načeloma obvladuje naše razumevanje sveta pri avtoportretu odpade. Tale zadeva na steni ni enaka Petru, pa vendar se na nek način ravno Peter z njo identificira ali pa ga celo nekdo drug enači s tem, kar lahko vidimo na tej podobi. Isto velja za Izo, Nastijo in Tejo. Štirje pristopi k avtoportretu prikazujejo štiri strategije soočanja z identifikacijo, soočanja s tem, da dvoje nikakor ni enako niti ne skladno, a vztraja natanko v tem, da postane eno in isto, da se poistoveti.
- Peter Rauch